Kastracija / sterilizacija: da ali ne?

Kastracija / sterilizacija: da ali ne?

Zaradi nerazumevanja obdobja odraščanja pri psu prihaja do velikih nesporazumov med lastnikom in psom ter se sprejemajo odločitve glede razmnoževalnega statusa samcev in samic. V nekaterih pasmah pa si vzreditelji trudijo narediti dobre linije, s skrbno izbiro plemenskih živali in se jim zaradi teh posegov uničijo dobro zasnovane, zdrave linije. Razpoložljivost primernih psov se začne ožiti. Ko govorimo o tem problemu, je dobro vedeti več o tej živalski vrsti, s posebnim poudarkom na obdobju odraščanja. Tako moramo ugotoviti, kdaj je prišel pes do te stopnje razvoja, kateri so notranji ter zunanji dejavniki, ki vplivajo na izražanje tega obdobja.

Vsak lastnik mora vedeti, kaj kastracija/sterilizacija pomenita z vedenjskega stališča in kje je povezava s problemom napadalnosti. Vedeti mora, kakšne so posledice nepoznavanja posebnosti tega obdobja, kakšne so možne rešitve, vezane na šolanje psa in zakaj je poznavanje tega obdobja tako pomembno. Lastnik mora vedeti, kako ravnati s psom in na kaj mora biti pozoren ter kako ravnati če/ko se pojavijo težave in kako prilagoditi navade in način šolanja.

Juvenilno obdobje in adolescento odobje sta med najmanj raziskanimi obdobji pasjega odraščanja, a imata neverjetne posledice na vedenje odraslega psa (1). Scott in Fuller sta posvetila juvenilnemu obdobju samo dve strani (2). Anekdotna pričevanja kažejo na to, da imajo prav izkušnje iz teh obdobij daljnosežne posledice na kasnejše vedenje (3).

O velikih vedenjskih spremembah lahko poročamo tudi pri opazovanju psov v naši šoli (ŠVRK), zlasti pri tistih, ki so obiskovali tečaje kot mladiči. Lastniki odraslih psov imajo pri učenju drugačne probleme, kot pri učenju mladičev. Vedenje do lastnika in drugih psov se bistveno loči od prejšnjega obdobja (opazovanja vodij tečajev šole ŠVRK).

Kratko o razvoju psa, s poudarkom na senzibilnih obdobjih pri odraščanju psa

Razvoj psa poteka v treh senzibilnih, občutljivih obdobjih, ki prehajajo eno v drugo, vsako od njih se nanaša na drug sistem: nevro-vegetativni (1-7 tednov), emocionalni (3- +- 5 tednov) in kognitivni (od 5 +-1 do 18 +- 10 mesecev ).

To so občutljiva obdobja, saj gre za poseben čas v procesu razvoja, v katerem dogodki pustijo dolgotrajne posledice,  učenje je lažje in priučeno znanje se shrani. V teh obdobjih ima malo število določenih vplivov velike učinke ali škodo na bodoče vedenje. Tem obdobjem sledijo obdobja manjše občutljivosti (4).

Kar zadeva kastracijo/sterilizacijo, je najbolj pomembno mladoletno/juvenilno obdobje, ki traja pri psu od dvanajstega tedna starosti do približno šestih mesecev ter adolescentno obdobje, ki traja do 1-2 leta in odgovarja nastanku spolne zrelosti (3).

Kateri so notranji in zunanji dejavniki, ki vplivajo na izražanje tega obdobja in kako lahko ugotovimo, da je prišel pes do te stopnje razvoja?

NOTRANJI DEJAVNIKI:

Raziskave, ki so narejene na glodalcih in primatih, kažejo na to, da ima kroženje gonadnih hormonov v juvenilnem in adolescentem obdobju velik vpliv na razvoj možganov in vedenje pri sesalcih (4 in 5).

Ko samec doseže starost 4-5 mesecev, začne naraščati stopnja testosterona. Število moških hormonov narašča in doseže najvišji nivo okoli desetega meseca starosti, potem se nivo počasi umirja in pes doseže raven odraslosti pri približno 18 meseceh. Kot vedno so razlike med pasmami, toda pomembno je vedeti, da so možgani preplavljeni z več hormoni kot nikoli prej ali kasneje.

Visoka stopnja testosterona je povezana z bolj intenzivnimi in daljšimi odzivi na zunanje dražljaje iz okolja.

Kaj opazimo?

Pri šolanju že dalj časa opažamo velike spremembe v vedenju in čustvovanju, ki močno vplivajo na pripravljenost psa za sprejemanje novih znanj in na odnos s socialnim okoljem.

Pri samicah se poveča nivo estrogena in progesterona v istem obdobju in lahko pride do povečane razdražljivosti in čuvanja virov preživetja. To sovpada s časom, ko se bo taka psica začela napadalno odzivati do starejših psic v družinah z več psi (8).

Nekateri psi so predispozirani, da razvijejo napadalno vedenje do tujcev v tem obdobju, močnejše je pri psih, ki so bili vzrejani za zaščito in varovanje (3).

Samci se začnejo zanimati za samice, kar je najbolj znana posledica tega obdobja.

V tem obdobju gredo psi tudi skozi drugo obdobje plašnosti (prvo je okoli 16. tedna starosti) (12).

ZUNANJI DEJAVNIKI, VPLIVI IZ OKOLJA:

Kaže, da obstoja tudi v tem obdobju občutljivost na travmatične dogodke, ki imajo lahko dolgoročne slabe posledice na vedenje odraslega psa, ne le v socializacijskem obdobju do 3 meseca starosti. Psi, ki so bili napadeni s strani drugih psov ali ljudi, so pri enem  letu pokazali večjo stopnjo napadalnosti do psov in tujcev ter so se težje šolali. Če pa so psi rasli pod okriljem izkušenega človeka in niso doživeli napadalnosti s strani drugih psov, so bili bolj mirni do tujcev in drugih psov.

Pri glodalcih so ugotovili, da obogateno okolje v času pubertete lahko izniči negativne posledice stresa v zgodnjem obdobju življenja. Podobne posledice na razvoj psa še niso znane. Kot vedno velja: vedenje odraslega psa je odvisno od genskega ozadja psa in okolja (3).

Kastracija/sterilizacija z vedenjskega stališča

Bomo rešili problem napadalnosti, če psa kastriramo?

Že dlje časa se postavljajo vprašanja o povezavi teh posegov z vedenjem psa, tudi z napadalnostjo.

Kolikšno vlogo ima testosteron pri napadalnosti?

Odgovor na to ni tako preprost, meni med drugimi Karen Overall, ki pravi, da testosterom modulira vedenje. To pomeni, da ne povzroča  direktno nekega vedenja, toda poveča možnost, da do tega vedenja pride.

Nekastrirani samci se odzovejo hitreje na neko grožnjo in stanje razburjenosti traja dlje kot pri kastriranih psih. Kastracija lahko zmanjša tendenco izražanja napadalnosti do drugih psov, ni pa zadosti podatkov, da ima nevtraliziranje učinke na ostale tipe napadalnega vedenja: čuvanje svojih virov preživetja (prostor, hrana) ter  napadalnost, povezano s strahom (9).

Po mnenju Združenja vedenjskih strokovnjakov za vedenje domačih ljubljencev (APBC) ti posegi ne bodo pomagali pri nebrzdanem, adolescentnem vedenju. V takih primerih se pes bolje odzove na šolanje, ki temelji na dajanju nagrad ter na primerno fizično in mentalno stimulacijo.

Prav tako poseg ne bo vplival na lovsko vedenje ali zganjanje domačih živali.

Kastracija ima lahko zelo negativne posledice, če se izvede na bojazljivih psih, nesamozavestnih psi, psih, ki se bojijo neznanih ljudi ali se bojijo dotikov ali ravnanja z njimi. Na te oblike napadalnosti ter anksiozno vedenje vplivajo tudi vplivi iz okolja in genska zasnova (10).

Farhoody in Zink (2010) sta opozorila na močno izraženo korelacijo med posegom in napadalnostjo. Taki psi so pokazali večjo stopnjo strahu in anksioznosti ter razburljivosti, ne glede na čas tega posega.

Tudi ljudje, ki nimajo zadosti testosterona, bodo verjetno bolj verjetno trpeli zaradi anksioznosti in depresije.

“Naše raziskave kažejo na to, da je vedenje nevtraliziranih psov signifikantno različno od nedotaknjenih psov. Nevtralizirani psi so bili bolj prestrašeni, razburljivi in se jih je težje šolalo”  (11).

Posledice nepoznavanja posebnosti tega obdobja

Dobro je vedeti za te spremembe, da se lastniki lahko pripravijo in znajo pse voditi skozi to obdobje, ne da bi bili frustrirani. Ti dve obdobji v razvoju psa žal sovpadata s povečano stopnjo oddajanja v zavetišča. Po podatkih ameriškega NCPPSP (National Council on Pet Population Study and Policy) večina psov pride v zavetišče med petim mesecem in tremi leti starosti. V 40% lastniki navajajo kot razlog oddaje katerega od vedenjskih problemov (grizenje, napadalnost proti ljudjem neubogljivost, destruktivnost).

Tudi veliko psov v naši šoli je v tem obdobju. Ob prihodu lastniki poročajo o prvih zadregah, s katerimi se soočajo pri vedenju psov, kar so tudi razlogi za obiskovanje šole.

Možne rešitve, vezane na šolanje psa – zakaj je poznavanje tega obdobja pomembno in kako ravnati s psom? Na kaj biti pozoren?

To obdobje je zelo pomembno za nadaljnji razvoj psa in potrebno je vedeti za vsa dejanja, ki na ta razvoj lahko vplivajo.

Kot šola, ki ima večino psov v tem obdobju, lahko povemo, da je pripravljenost psov na šolanje bistveno manjša kot pri psih, ki pridejo v šolo pri dveh mesecih.

Veliko prednost imajo lastniki, ki so osnovno šolanje psa opravili pod našim nadzorom v času socializacije. Poznajo metode šolanja, principe in tehnike, da se lažje spoprimejo z mladoletnikom, ki ima velike težave z zbranostjo.

Kako ravnati če/ko se pojavijo težave in kako prilagoditi navade in način šolanja

Kljub viharnem dogajanju v pasjem organizmu se da pomagati psu in lastnikovi družini.

Najbolje se je vpisati v dobro šolo za učenje lastnikov psov, v kateri DOBRO POZNAJO METODE, PRINCIPE IN TEHNIKE ŠOLANJA.

Ker gre pes skozi obdobje plašnosti, je še posebej pomembno, da se izogibamo uporabi sile pri šolanju.

Delamo na učenju potrpežljivosti psa in učenju najbolj pomembnih vaj, ki bodo omogočile lahko obvladovanje psa.

Lastnikom, ki opazijo, da je psica pripravljena na paritev, svetujemo, da je ne sprehajajo na prostorih, kjer se zadržuje večje število psov.

Lastnike samcev poučimo, da naj se začno takoj izogibati prostorov, kjer opazijo, da se samec izredno močno zanima za oznake, ki jih pušča goneča psica. Samca je potrebno že v začetku tega obdobja, ko se to vedenje šele razvija, zvabiti stran od znakov, ki jih pušča samica.

Včasih začne pes naskakovati že zelo zgodaj. Pes naskakuje, ker mu to ugaja. Psu to enostavno onemogočimo, ga peljemo stran in začnemo z njim delati katero do vaj poslušnosti. Če bomo to res delali in ne popuščali, se bo psa dalo umiriti in umakniti.

Povedati je potrebno, da pri kastriranem samcu spolni nagon ne zamre. Šolan nekastriran pes lahko postane odličen plemenjak, ki pa je še vodljiv, kar je pri paritvah zelo pomembno.

In ne nazadnje: zdaj že pokojni škotski veterinar in svetovalec za vedenje psov, dr. Robin E. Walker, je povedal na nekem predavanju, da pes ni avto, da se pri nakupu odločiš, da boš imel srebrno barvo in ne običajne. Pes prihaja kot celota.

V naši šoli prevladuje mnenje, da je prehitra odločitev glede tega posega, brez poznavanja posebnosti obdobja pasjega razvoja, temelječ na dejstvu, da lastniki niso vložili nič napora v šolanje psa, odraz odnosa do psa, ki tako postaja podoben običajni potrošni dobrini današnjega časa.

Povzetek rešitev:

Pse je potrebno čim prej peljati v dobro šolo, kjer poznajo posebnosti pasje živalske vrste, principe, metode in tehnike šolanja.

Lastniki morajo vedeti, da ukvarjanje s psom, ki mu ga bodo namenili v tem času, obrodi sadove za celotno pasje življenje.

Ko se lastnik spopade s prvimi prikazi zanimanja samca za samice, mu je treba pokazati, kako to vedenje usmerjati, da nam ne zraste čez glavo. V nasprotju z (morda) splošnim mnenjem, se to da doseči. Potrebno je le malo vztrajnosti, potrpežljivosti in razumevanja s strani lastnika.

Dobri vzreditelji pa menijo:

Potrebno je ohraniti čim bolj široko in pestro gensko osnovo, saj so se v pasmah začele vedno bolj pogosto pojavljati dedne bolezni zaradi osiromašene dedne osnove.

V zadnjem času prihajajo kinologi po svetu vedno bolj do prepričanja, da ni umestna čezmerna uporaba znanih zmagovalcev pasjih razstav, saj se osnova oži.

Primer: posamezniki v našem klubu z uvozom psov iz Tibeta in njihovim dobro premišljenim vključevanjem v obstoječo osnovo plemenskega materiala delamo prav to. Psi, ki jih pripeljemo, so veterinarsko pregledani, gensko določeni in ocenjeni s strani sodnikov specialistov. S tem uvozom pride v pasmo sveža kri, potomci ohranjajo kvalitete naturščkov, zaradi katerih so bili pripeljani.

Reference:

1.Miklósi A.: Dog Behaviour. Evolution, and Cognition. Oxford: Oxford University Press (2007)

2. Scott J.P., Fuller J.L. (1965):  The development of social relationship  in Dog Behavior: The Genetic Basis, Chicago: The University of Chicago Press, 1965, Phoenix Edition 1974., 84-182.

3. James A. Serpell* and Deborah L. Duffy:Aspects of Juvenile and Adolescent Environment Predict Aggression and Fear in 12-Month-Old Guide DogsVet. Sci., 22 June 2016 | https://doi.org/10.3389/fvets.2016.00049

4.Dehasse J. Sensory, emotional and social development of the young dog. Bull Vet Clin Ethol (1994) 2:6–29.Google Scholar

5. Heim C, Binder EB. Current research trends in early life stress and depression: review of human studies on sensitive periods, gene-environment interactions, and epigenetics. Exp Neurol (2012) 233:102–11. doi:10.1016/j.expneurol.2011.10.032 PubMed Abstract | CrossRef Full Text | Google Scholar

6.  Sisk CL, Zehr JL. Pubertal hormones organize the adolescent brain and behavior. Front Neuroendocrinol (2005) 26:163–74. doi:10.1016/j.yfrne.2005.10.003

PubMed Abstract | CrossRef Full Text | Google Scholar

7. Dunbar, I. (1999). An Owner’s Huide to a Healthy Happy Pet Dog Behavior. New York:Howell Book House

8. James O’ Heare: Aggressive Behavior in Dogs: A Comprehensive Technical Mannual for Professionals. Dogwise Ebooks, 2nd Edition (April 17, 2014)

9.Overall Karen: Medicine for Dogs and Cats, Mosby, Published 25. June 2013

10. Associaion of Pet Animal Behaviour Counsellor: Castration Risks and Benefits: Dogs Updated May 2015

11. Farhoody, P.: Behavioral and Physical Effects of Spaying and Neutering Domestic Dogs. Summary of findings detailed in Masters thesis submitted to and accepted by Hubter College in May 2010 

12. London, K. :Adolescent Dogs Go Through Fear Periods, Bark: The dog culture magazine: A natural developmental stage in dogs. (2017)nev