Redkokateri primer me tako prestrese kot primer mlade psičke Anike, ki nikakor ni želela biti sama doma. Lastnika sta menila, da gre za odtegnitveni sidrom. Poslala sta dolg mail z opisom. Povzemam le dele:

18.6. 20 sta tako pisala: “Sekundo, ko ostane sama – ponori. Začne lajati, jokati, sliniti, praskati po vratih (se zaletavati) in to počne vse, dokler se ne vrnemo.  Ko je ostala sama, sta ji puščala brikete v Kongu. “Ko briketkov zmanjka (ali pa celo prej – včasih jo slišimo lajati že preden pridemo do izhoda v bloku) prične “razbijati”. Se prav zaletava/skače v vrata, pleza na okensko polico (imeli smo električni radiator, ki smo ga danes odstranili, ker smo opazili da po njem spleza na polico, s katere potem tudi skoči!). Ko pridemo domov, spi celo popoldne in večer (tudi ponoči ni problema s spanjem) ker je tako utrujena.

Danes se je ni videlo (na kameri) me je že panika, če je ok, ampak ko sem vstopila v sobo, je bilo še večje razdejanje kot  včeraj (črne stene, odtisi krvavih tačk, od praskanja) 🙁 Sosedi so sicer rekli,da je danes sicer manj lajala, soba pa je bilo veliko bolj razdejana kot včeraj in predvčerajšnjim skupaj! Sedaj med malico si je nonstop lizala tačke, ker ima poškodovane, res sem obupana, ker nevem kako ji preprečiti da si škodi sama sebi!

Tako je danes šla, od 6:40 do 11:15.. od 11:50 do 13:20 pa je razgraja v boksu (sem jo posnela, da vam jo lahko pošljem 🙁)Mogoče se je zmes umirila za max 5min, da je zajela sapo.. drugače pa nori po celem boksu. Čudi me, da se ni poškodovala. Tačke pa so se, hvalabogu vikendu, zacelile!”

Lastnica se mi je oglasila in svetovala sem preko skypa.

Za tem je med drugim lastnica napisala: “Hvala, sedaj poslušam samo tvoje nasvete”.

Razvoj primera:

9.10.20 sem dobila naslednji mail:

“Glede našega problema – je doooosti doooosti boljše, še zmeraj pa ni odpravljeno. Glede vrat pa – mislim da smo dokončno mimo! Več ne gre vsakič do vrat, ko zasliši odpiranje in ni protestirala že kakšna 2 tedna, ko en izmed naju zapusti stanovanje. Prav tako 70% počaka brez laježa, ko odnesem smeti ali drugače zapustim stanovanje za par minutk in ostane sama. Prav tako je že parkrat hotela ostati doma (je kar ležala in zdolgočaseno gledala, ko se obuvamo, kljub povabilu “pridi”, se ji ni dalo vstati – ampak smo bili leteči in je prav očitno, ko se ji več “ne da” =D To se pojavi v popoldanskih ali večernih izhodih, ko je damica utrujena). Prav tako sem v nedeljo šla PRVIČ v miru v trgovino – in je počakala v hodniku, sama doma, cca pol urce. Vratom se niti približala ni! Zamotila sem jo s Kongo igračko in zamrznjeno konzervo, ko jo je pojedla pa se je preprosto vlegla in zaspala na tleh, dokler nisem prišla domov (v naslednjem mailu še pošljem slikice). Zmes sem še 1x šla nazaj v stanovanje, pa ji je bilo vseeno zame (to prej ni bilo mogoče!)”.

Moj komentar:

Primer še ni končan. Želela pa sem ga predstaviti, ker se na njem vidi zelo dobro stvari, na katere opozorim na začetku: Za rešitev problema bo potreben čas in sodelovanje lastnikov, ne pa pritoževanje in obupavanje- ampak resnično po mojih navodilih. Prav tako sem vesela, da sem uspela lastnike pomiriti in tudi to jim pomaga pri soočanju s težavo.

Ta psička nima nobeneg sindroma. Je samo odločno bitje, ki želi, da je vse po njenem in se ne želi ustaviti niti za ceno zdravja. Lastnika zelo spretno in požrtvovalno oblikujeta njeno vedenje.

Kot vedno pravim: vse bo še dobro!