Mladičem je to ena najljubših zabav. Psu je to vedenje prirojeno, ker vadi uporabo zob, ki so pasje edino orožje in orodje. V leglu si moč ugriza prilagodi v igri sorojencem. Če premočno ugrizne, se nočejo igrati z njim, zato omili ugriz. Ko pride v človeško družino skuša vzorec tega vedenja ponoviti in od naše odločnosti, znanja in spretnosti je odvisno, kako bomo to vedenje naredili sprejemljivo.
Prvo pravilo je, da mladiča naučimo povelje za pozornost, ki ga bomo uporabili pred začetkom vsakega treninga.
Grizenje med igro: imamo več možnosti. Če smo psa naučili pozornostnega povelja, bo pes obstal in se umiril. Potem mu damo nadomestno povelje, kot recimo “sedi” in ga nagradimo.
Če tega še nismo storili, pa nas pes ugrizne, močno zavpijemo in gremo takoj stran. Najbolje ven iz sobe.
Če nam to ne uspe, imejmo psa na domačem povodcu (tistem, ki ga uporablajte za šolanje), psa pridržimo in ročaj povodca zataknemo na nekaj, da psa zadrži. Izginemo iz sobe. Vrnemo se čez deset sekund in se za psa ne zmenimo še nekaj sekund. Če se je umiril, psa samo spustimo. Nič ne komentiramo.
V šoli se boste učili tudi pomiritev psa med igro s pomočjo igrače. Naučimo ga z vajo: Mir, dosti, konec igre.
Grizenje, ščipanje v noge med sprehodom: Mladič se rad igra in hoja na povodcu je zanj dologočasna. Prav tako s tem vedenjem želi pridobiti našo pozornost, da se bomo z njim ukvarjali. Spet imamo več možnosti: Če je pes naučen pozornostnega povelja, damo neko od povelij, da se mora pes osredotočiti na opravljanje zadanega. Recimo: vaja poleg.
Ko se začne zaganjati v naše noge, psa pridržimo stran od sebe in se obrnemo stran. Čakamo, da se pes popolnoma umiri, šele potem nadaljujemo s hojo.
Psa lahko naučimo tudi nošnje predmeta, recimo žogice, če ima pes veselje do tega. Kupimo žogico na vrvici, da imamo igro lahko pod kontrolo.
Česa se moramo zavedati: da je to vedenje mladiča, ki izzveni. Da je uspeh vaj odvisen od vaše vztrajnosti in potrpežljivosti.