Ljudje imamo v glavi neko sliko kakšnega psa si želimo. Ta slika je sestavljena o našem dotedanjem vedenju o pasmi, ozaljšana s cvetočimi in vzhičenimi opažanji in beležkami vzrediteljev in opisi v standardu. Na nas zelo vplivajo spomini na pokojnega psa, ki je bil član naše družine in je z nami delil otroštvo ter morda na psa, ki smo ga videli v nekem filmu, brali o njem ali slišali od prijateljev in znancev.

Vsi, ki imamo za življensko poslanstvo pomoč lastnikom pri šolanju njihovih psov, se s pričakovanji redno srečujemo. Primerov je veliko, morda je največ vezanih na Mejnega ovčarja (Border Collie). Delovna pasma psa, ki je bila stoletja vzrejana za pomoč pastirjem severnega dela Britanskega otočja, slovi po svojem bistrem umu in popolni poslušnosti. Svoje delo v čredi  opravlja po navodilih pastirja, navadno z žvižgi. Pes ovce zganja skupaj, spravlja v obor, po  potrebi loči eno ali več ovc od drugih in jih je sposoben najti in gnati proti pastirju tudi z zelo velike oddaljenosti. Je hiter, spreten in pripravljen na delo in to ga je pripeljalo v priljubljene pasje športe, kjer se stavi na hitrost in natančnost.

Marsikateri lastnik naivno pričakuje, da bo imel tako pri šolanju lahko delo, saj bo pes sam od sebe znal poslušnostne vaje in slepo sledil lastniku.  Pri tem se ne zaveda, da je mejni ovčar res takšen, kot ga opisujejo, samo imeti mora ustreznega vodnika, ki mu bo kos. Ni dobro dojel, da pes dela pod natančnimi navodili izkušenega pastirja. V ovčji čredi. Na pašniku. Če hočemo imeti srečnega mejnega ovčarj, mu moramo to omogočili ali kako drugače nahranili njegov bistri um in hitro telo.  S pol urnim sprehodom okoli bloka ne bo šlo. Ne zavedajo se, da imajo sedaj ferrarija, sami pa so do sedaj vozili zgonjeno staro kripo od avta, ki ima za seboj sto tisoč kilometrov in se mu to tudi pozna.

Pasme psov, ki so bile strogo vzrejane za opravljanje točno določenih nalog, je potrebno znati usmerjati. Kot pravimo temu pri šolanju psa: ena na ena. Ko ponudi neko vedenje, se moramo takoj odzvati: ga odobriti ali preprečiti in biti pri tem zelo hitri in osredotočeni. Torej velja za te pasme ravno obratno od prepričanja: potrebujejo izkušenega lastnika in ne začetnika. Samo tako so ti privlačni, učljivi psi lahko srečni.

V šoli tudi s težavo poslušamo lastnike, ki si kupijo psa službenih ali pastirskih pasem za osebno in varovanje nepremičnin, za zastraševanje ali preprosto zaradi zunanjega videza. Tudi ti psi ne bodo sami od sebe postali komisarji Rexi in če si omislimo tornjaka, ki v domovini obvaruje celo čredo pred tropom volkov, v nekem stanovanju sredi Slovenije ne bo srečen, če bo samo ležal doma ves lep in košat in bil zadovoljen s pol urnim sprehodom. Psi službenih pasem res niso težavni za šolanje, če lastnik uporablja take načine in metode, da mladiča šolarja ne prestraši in dela z njim vaje, ki nahranijo njegov um in je po njih zadovoljno utrujen.

Slišimo tudi želje, da na bi bil pes, če bi lastniku grozila nevarnost, primerno hud.

Pse naučiti napada in obrambe je umetnost in ima le posredno zvezo s pasjim značajem.  Za učenje te kinološke discipline so v slovenski kinologiji inštruktorji in posebej za to usposobljeni markerji, ki bodo lahko psa, ki mora imeti za seboj že opravljeno poslušnost, tega pravilno naučili. Lastnik mora vedeti, da psa vodi pri šolanem napadu na rokav lovski nagon in pes ni kar tako hud. Če se bomo lotili učenja psa na napad na drugačne načine, se bo prestrašil, ne bo vedel, kaj človek od njega pričakuje. Ne le to, če bo pes napadel človeka, bo moral imeti lastnik dobro pripravljen odgovor pred inšpektoratom in kasneje  pred sodno oblastjo. Za varovanje si je zato bolje omisliti elektronski sistem, za osebno obrambo pa tečaje obrambnih veščin.

Pred nabavo psa se je zato dobro pozanimati, čemu je bila ta pasma namenjena, saj so si jih ljudje oblikovali po tem, kar so od njih rabili. Glede na to so se oblikovale cele pasemske skupine, ki so jim skupne določene lastnosti: pastirski psi so zadovoljni, če čuvajo, lovski če lovijo, ovčarski, če zganjajo skupaj ovce. Pes ima opravljanje teh vedenj v genih in to mora znati človek nadzorovati.

Ko imamo psa že doma, je najbolje, da kar hitro nehamo pričakovati, ampak začeti šolati pod res strokovnim vodstvom.