Življenje s psom teče navadno v ustaljenem ritmu. Sprehod, čakanje doma, sprehod, spanje. Psi se običajno navadijo in se umaknejo v tisti dnevni spanec, ki je tako značilen za to živalsko vrsto. Izgleda, da je izključen za svet okoli sebe, po čudu pa bo skozi stene in šipe zaznal, da je prišla na vrt sosedova mačka oziroma da gre mimo hiše na povodcu pes, s katerim nimata razčiščenih računov.

Kako psa pripraviti na to, da se ne bomo nenehno držali za roke/šape, če je naša razdalja do psa največja, če gremo v stranišče in je že to sprejeto pri nekaterih psih z obupom? Morda bo res, a ne nujno tesnoben. Marsikdo stlači vse pasje negodovanje pod to oznako. Bo tudi jezen, zdolgočasen, nemiren, ker ni vse tako, kot si je rožnato predstavljal.

Zdaj imamo zlati čas, da začnemo psa pripravljati na to. Začnemo že s tem, da gremo brez psa v drug prostor in zapremo vrata. Po nekaj minutah se vrnemo, vmes se za pasje pritožbe ne menimo. Čas odsotnosti menjavamo. Podaljšujemo in spet krajšamo. Ob odhodu ne oznanjamo tega posebej psu. Pač gremo stran, kar je naša pravica, Ob prihodu se mu prav tako ne vržemo v objem in ga hvalimo, ker je samo parkrat zacmevkal, ko smo se ločili od njega. Ga ignoriramo.

Ko smo zadovoljni z rezultati, ker je psu postalo malo mar, ker nenehno odhajamo in se vračamo in ne ve, kaj bo naša naslednja odločitev, pridemo na drugo težavnostno stopnjo.  Gremo pred domači prag in mu zapremo vrata pred nosom. Pa nas spet nas ni različno dolgo. Potem stopimo ven iz hiše in ja, pravilno ste predvidevali, naslednje je, da gremo do konca ulice.

Zdaj pa preidemo na bolj zvite načine. Vstanemo s fotelja in se delamo, kot da gremo od doma. Vstanemo, gremo do vhodnih vrat, se obujemo, oblečemo. Če bo pes že ob naših nogah, ga niti ne pogledamo, ampak se sezujemo, slečeno in gremo nazaj v fotelj in se zagledamo (recimo) v telefon. In ponavljamo, dokler pes uvidi, da naš odhod do vrat ne pomeni, da gremo ven in da ne more izsiliti, da gre zraven.

Na tem mestu ne morem zadosti poudariti, kako potrebno je izvajanje vaj redno in dlje časa! Pomislite na svoj tretji razred in učenje poštevanke. Vzemimo poštevanko na sedem. V šoli ste jo vzeli, učiteljica vam je povedala kako in kaj in drugo uro ste že imeli test. Doma ste jo nekajkrat prebrali. Ja, bi rekla, da niste bili uspešni.

Torej, ponavljati in delati in pripravljati psa na samostojno bivanje. In ja: umaknite copate in čevlje tako, da ne more do njih. Razen njegove priljubljene bikovke za glodanje ali napolnjenega konga s priboljški, da si preganja dolgčas, so vse igrače pospravljene. Še enkrat prekontroliramo, če so na varnem mestu predmeti kot so vaša očala, kamere, daljinci. Ob vhod pa dajte na tla neko vašo jopico, v kateri ste preživljali karantenske dneve in jo imate verjetno zadosti. Pes se bo zabubil  v vonj po vas in mu bo lažje pri srcu.

Če pa ne bo šlo, smo takoj pri roki za pomoč.