Pri svojem delu v Šoli ŠVRK in pri svetovanju se srečujem z ljudmi, ki so si nabavili psa in se niso poučili, da bo to žival treba tudi vzgajati, ne le poskrbeti za osnovne potrebe, kot so hranjenje in sprehajanje. Psa je namreč potrebno prilagoditi življenju v družini in ostalem okolju. Kot živalska vrsta zelo slabo posplošujejo in lastnik ima kar dosti dela.

Ko pride mladič k hiši, se bo zelo hitro udomačil in najprej previdno, potem pa vedno bolj odločno, terjal od ljudi, da ugodijo njegovim zahtevam po igranju, hranjenju, sprehajanju in čimprej mu je potrebno dopovedati, da bo pes vse dobil, če se bo navadil potrpežljivosti in vljudnega vedenja. Tukaj se pa zatakne, saj to vprašanje skušata obe strani reševati na svoj način.

Pes uporabi zobe, praskanje, nadležno skakanje in lajanje, človek pa v svoji nevednosti praviloma kaznovanje. Po sistemu, če storiš narobe, te bom pa udaril. Seveda ne premočno, saj se mu žival navadno smili. Tak poseg navadno ne da želenih rezultatov.

V skladu s teorijami učenja imamo štiri oblike vedenjskega pogojevanja. Na kratko: za oblikovanje vedenja lahko dodajaš ali odvzemaš nagrajevanje ali dodajaš ali odvzemaš kaznovanje. Ker povprečen lastnik ne zna drugače, bo za oblikovanje vedenja, ki mu ne odgovarja, dodal kaznovanje. Tukaj pa se zatakne, saj ima taka oblika šolanja svoje pogoje, če želimo, da je učinkovito. Samo glavnih je osem, potem so pa še podpogoji in zelo malo je možnosti, da bo lastniku uspelo.

Pes se ali ne bo zmenil za to, ali pa se bo močno ustrašil, če je bil poseg boleč in krut, česar sploh ni pričakoval. Postane sumničav, nepredvidljiv in sčasoma nevaren. Toda, da je stvar še bolj nevarna, pes se bo maščeval. A ne tistemu, ki je tako delal z njim, ampak se bo spravil na nekoga v družini, za katerega ve, da se ne more braniti. Navadno so to otroci.

Potem navadno lastniki iščejo pomoč in v sedanjem času se obrnejo na spletne prijatelje ali strica Googla in njihovi napačni odgovori zadevo poslabšajo. Pes raste, ne da se ga obvladati, ima dvainštirideset zob, ki jih zna uporabiti in z uspehom ustrahuje družinske člane.

Kot strokovnjakinja za vedenje navadno dobim v reševanje tako zagato, ko je že kar močno utečena in človek in pes sta na nasprotnih polih in gledata sovražno drug drugega. Potrebno je začeti od začetka, da se vzpostavi ponovno vzajemno zaupanje.

Lastniku pojasnim, kakšno napako je naredil pri vzgoji in predlagam program, po katerem se začne ponovno tkati vez med njima in sčasoma pes začne spoznavati okvire, v katerih se lahko giblje, da ni nejevolje s strani človeka. Praviloma na tak način, da pes dobi od človeka več dobrin, če se lepo vede.

In kje je zdaj kaznovanje, kot ga človek razume? Ne priporočam uporabe tega, pač pa mirno, a vztrajno spravljanje psa v okvir, ki mu ga določimo. Navadno se začne pes še bolj razburjati, če ne dobi nečesa, za kar je na podlagi prejšnjega odnosa pričakoval, da mu pripada. Popade ga frustracija in to je za psa kazen. Nekaj časa še poizkuša z neprimernim vedenjem, potem pa preneha.

Tako brez udarcev, vpitja ali žuganja dosežemo, da nas pes uboga.